Kozarčki so padali eden za drugim, po prvih treh šotih je še komaj občutila ustnice ali okus po kemikalijah, ki ji je počasi meglil um. Navdušeno je proslavila svojo svobodo, ki jo je odkupila z bolečim seksom duhovnika, ki je zanjo skrbel že odkar so jo zapustili zadnji rejniki. Že ob misli nanj ali rejnike se ji je obračal želodec. Ampak bila je svobodna. Besede so ji na ustnice priklicale strasten nasmešek željen glasbe, dežja na koži in obiska uličnih pretepov. Kljub razbolelemu telesu, drgetanju od mraza se v življenju ni počutila bolj olajšano in srečno. Imela je maturo, skoraj končano diplomo in obetavno prihodnost. Bila je prepričana, da bo z dobro igro pokra priigrala dovolj, da bo poplačala vse svoje dolgove. Imela je dovolj srečno roko, znanje očeta, ki je izginil za igralnicami Vegasa in mater, ki se je zaradi temačnega daru zapila in končala z nožem na vratu. Tako sta jo popeljala do rejnikov in nagnusnega duhovnika. Kljub vsemu je bila preteklost še vedno odločena, da ji sledi v mestece vedno pogosteje: za očeta je priigrala denar, ko ga je potreboval in prevzemala dolgove zanj, ki so ga vedno potisnili ob rob. Na žalost bežati ni mogla.  Njen žalostni pogled so naposled le ujele sence  prišlekov, ki so se pognali k biljardni mizi – žalostno je bilo, da so bili vsi do zadnjega mrtvi. Ni bila prepričana kako jim naj pove, da na tem svetu niso dobrodošli. Bili so mrtvi in jemali so  prostor živim, ni bila posebna umetnost ugotoviti, da vesolje zahteva svoje ravnovesje je čemerno pomislila. Še nekaj časa je strmela v njih, potem pa preprosto pograbila ukraden denar in ga vrgla na pult, da odplača dolg. Majavo se je odpravila proti izhodu, ko je pomislila, da bi morda morala poiskati družino lovcev na duhove, ki bi ji za njen prirojeni dar mastno plačali. Bila je pravi mali kradljivi angel, ki je svojo svobodo izkoriščal z močjo orkana.  Zahahljala se je svojim zmedenim mislim, ki so preskakovale k ene do druge »Prvič pijana! Ni slabo Camryn Abernathy. Dobrodošla v svobodi.«