you're a doll, you are flawless.
»joj, vienna je res takšen sonček, srce naše družine! letos je začela igrati violino, veste. zelo je pridna in hitro napreduje, njen učitelj mi je zaupno namignil, da bi lahko brez večjih problemov preskočila razred, če bi bilo to potrebno. ampak ne vem, če bi se ona strinjala, poštena kot je. si jo je pa zelo lahko predstavljati na velikih odrih evrope in amerike, ne? vem, da ji bo nekoč uspelo in bo ves njen trud poplačan, res si zasluži. mislim, že tako je brez očeta in čeprav je bila ob njegovi smrti še premlada, da bi se zavedala resničnega pomena vsega skupaj, vidim, da je malce zmedena. mogoče se tako žene tudi zato – saj veste, pobeg iz realnosti in vse to. zdravnik mi je že rekel, da to ni najboljše, ampak meni se zdi čisto v redu. če v igranju najde svoj mir, zakaj pa ne?«
sell your soul, not your whole self.
»preveč se muči. njene oči so utrujene in njena duša je ujeta v kletko popolnosti, ki jo od nje vsi pričakujejo. igranju je sicer iskreno predana, toda tolikšen napor ji bolj škodi kot koristi, jocelyn pa s svojim navdušenjem ne pomaga prav veliko. ne vem, glede na to, da je njena mama, bi lahko opazila. saj sem ji že rekla, pa je nasmejano odmahnila z roko in me zavrnila, da si vse skupaj samo domišljam. da je njena hčerka zelo srečno bitje, na pragu slave, ki ji bo prinesla neizmerno zadovoljstvo. potem sem odnehala, ker je nesmiselno. tudi vienni sem že omenila, da se ji ni treba tako gnati samo zato, da razveseli ljudi okoli sebe. punca je privzdignila obrvi, nič več. ampak vem, da ji ni lepo. da ni srečna.«
it hurts but i won’t fight you.
»jordan? moj jordan? kako to mislite, čudno? zakaj bi bilo tako čudno, če sva skupaj? okej, mogoče ni ravno vzor zglednega državljana ampak… vsi delamo napake, mar ne? poleg tega sem z njim srečna, ker mu lahko pomagam. vem, da ga najbrž nikoli ne bom mogla povsem ozdraviti vseh slabih navad, toda pripravljena sem mu stati ob strani. res ga ljubim. moja mamo je sicer čisto potrlo, ko sem opustila violino in se posvetila jordanu, ampak tako ali tako sem bila prej pod velikim pritiskom, ki me je naredil čisto brezvoljno. zdaj, ko sem končno svobodna in imam ob sebi ljubezen mojega življenja – no, srečna sem. včasih je težko, priznam, ampak vse se da, če se hoče. nisem tiste vrste človek, ki bi se ob prvem razočaranju zabubil sam vase in se predal žalovanju. močna sem, moram biti – za jordana.«
being me can only mean feeling scared to breathe.
»jaz… ne vem. v zadnjih treh letih se je moje življenje počasi, a zanesljivo podiralo. košček za koščkom. od napada tistih tipov, ki jim je bil jordan dolžan bog ve koliko denarja, njegovega pobega, nenazadnje, pa vse do paxtona in njegove smrti. še vedno mi ni jasno, kako mi je tiste noči uspelo preživeti – še celo jordan je bil očitno prepričan, da me ni več, ker je baje pobegnil prav zaradi tega. nemalokrat sem si že zaželela, da bi plačanci opravili svoje delo kot se spodobi in se mi sedaj ne bi bilo potrebno ukvarjati z življenjem. toda usoda me je očitno hotela na zemlji, zato sem pač šla naprej. ni bilo lepo. sploh po paxtonu, ki mi je umrl praktično v naročju. ampak vedno sem vstala in se sprehodila skozi nova vrata, v nov svet. nekako mi uspeva. nisem več tako energična, kot sem bila, tudi velikim družbam se izogibam. ugotovila sem, da pomoč drugim ni vedno najboljša možnost, ne glede na to, kako častno je. ni mi več do tega, da bi si na ramena nalagala bremena drugih. če lahko jaz svoje nesem sama, jih lahko tudi vi.«

tori, teenagerhood, 4 y, rio the junkie, ily <333