Share
 

 Jeremiah Miller

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 


prispevki : 4
reputation : 0
pridružen : 22/07/2014


jeremiah miller
jeremiah miller
medium

Jeremiah Miller Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Jeremiah Miller   Jeremiah Miller Icon_minitimePon Jul 28, 2014 9:59 pm

Jer, year or something. .
JEREMIAH MILLER
  • 28
  • 15.2
  • STRAIGHT
  • SHADOW CREEK
  • GASPARD ULLIEL
  • MEDIUM
  • TRUSTWORTHY
  • LOVING
  • FRIENDLY
My face above the water, my feet can't touch the ground
Od nekdaj me spremlja ljubezen staršev in sorodnikov. Živim normalno življenje, vsega imam dovolj, a ničesar preveč. Z starši imam dober odnos, povem jim vse razen ene samcate stvari. Sam sebe imam za norega ker edini čutim hlad sestrine kože in v njenih očeh vidim praznino. Pri mojih petnajstih nisem več prepričan sam vase in počasi izgubljam zdravo pamet. Poleg nje se počutim tako... Čudno. Neprijetno mi je in nekaj na njej me preprosto odbija. Izogibam se ji čeprav jo imam zelo rad in me zelo boli kako se počasi oddaljujeva.

and it feels like I can see the sands on the horizon
V razredu je neko dekle s katero sva dobila isti projekt pri fiziki. Že od nekdaj je bila moja simpatija vendar sva tokrat prvič spregovorila. Všeč mi je bilo, da fizika ni bila ravno njena prva ljubezen in sem tako pri njej izpadel pameten. Praktično sem cel projekt izpeljal sam in nato njej pripisal zasluge. Od takrat sva dobra prijatelja. Redno se pogovarjava na hodnikih, mogoče jo bom vprašal, če bi šla z menoj v kino. Pri mojih osemnajstih bi se spodobilo, da jo na zmenek peljem nekam bolj drago vendar si v tem trenutku tega ne morem privoščiti. Upam da bo pristala.

,every time you are not around I'm slowly drifting away ,wave after wave, wave after wave
Prečudovita je. Par sva že približno 6 mesecev in z njo je vsak trenutek popoln. Ne upam si predstavljati kako bi bilo, če je ne bi imel ob sebi, kaj bi delal, kako bi prenašal to morijo? Ona ve za vse. Tudi za mojo blaznost in še vedno ni ušla. Stoji mi ob strani kot skala in me dela najsrečnejšega na svetu. Vendar se odnosi s sestro vedno bolj krhajo. Ne zdržim več poleg nje, čeprav se me ona vedno bolj oklepa. Njena pristnost mi uničuje dneve, preprosto je ne prenesem in moja bratska ljubezen počasi umira. Boli me, ker ne čutim to, kar bi moral vendar si ne morem pomagati. Nihče iz družine me ne razume, nihče ne čuti isto in počasi izgubljam potrpljenje. Želim odgovore in želim jih takoj.

And it feels like I'm drowning,pulling against the stream
Minili sta dve leti in pol. Še vedno sem z njo in tudi izvedel sem veliko skrivnost. Moja sestra, tako kot veliko drugih ljudi v tem prekletem mestu, tava naokoli mrtva in jaz sem eden izmed redkih, ki lahko to vidi. So različni načini kako ljudje kot jaz to dojemajo in jaz sem dobil ravno najbolj neprijetnega. Preprosto ne zdržim ob takšnih ljudeh. Hočem stran od njih vendar sem še vedno ujet z mojo sestro. Ko hodim po ulici vidim prazne poglede ljudi, tistih, ki so izgubili svojo dušo in kot prazne lupine hodijo po cestah mesta. Zaradi tega jemljem lažja pomirjevala in tako ostanem poleg tega popolnoma miren. Moje dekle ve za to in mi stoji ob strani. Ljubim jo bolj kot bi lahko ljubil kogarkoli drugega.

I wish I could make it easy
Gledam jo kako se v svoji beli poletni oblekici sprehaja po najini dnevni sobi in na police postavlja še zadnje detalje. Skozi odprto okno se sliši morje v daljavi in vetrič prinaša vonj po poletju. Ulična svetilka meče na tla medlo svetlobo in čeprav sva tukaj šele nekaj ur, se oba počutiva kot doma. Objamem jo okoli pasu, njeno ozko telo se prilega mojemu telesu in vonj njene kože je tako prijeten ter čist. Lasje, mehki ter dolgi dajejo občutek kot, da bi božal svilo. Poljubim jo na vrat, pa na ramo in ona se nasmehne, se obrne k meni ter me poljubi. Zapleševa po dnevni sobi in pristaneva na kavču. Vse je tako popolno. Naslednji dan grem v službo. Sem učitelj fizike v eni izmed srednjih šol v novem mestu in neprijetnega občutka ni nikjer v bližini. Tukaj so zakonitosti narave še zveste svojemu delu zato mimo mene hodijo le živi. Doma me pričaka večerja in vesela ljubezen stoji že ob vhodu. Sporoči mi veselo novico, da bom postal ponosni očka. V trenutku mi v oči stopijo solze sreče in močno jo objamem in poljubim. Moje življenje je popolno.

easy to love me  
Trije meseci so minili od vesele novice vendar so časi vedno manj srečni. Na poti je moj prvi sin in samo to me še drži pokonci. V službi se nemorem skoncentrirati na poučevanje saj mi skozi misli letijo dogodki zadnjega časa. Zadnje tedne se samo prepirava, kričiva en na drugega ali pa se ne pogovarjava. Velikokrat ne spim pri njej vendar na kavču saj se komaj gledava. Predlagala mi je razhod vendar nočem zamuditi rojstva mojega sina. Niti nje nočem izgubiti. Nebom se vdal, v meni je še nekaj upanja. Želim si samo, da bi splavala iz tega obupa in bi bilo vse po starem.

But still I reach, to find a way
Gledam v bele majhne ploščice v mojih dlaneh, predstavljajo moj konec in pripravljen sem jih pogoltniti. Včeraj sva izvedela da je otrok umrl, spodila me je iz najinega stanovanja in vrniti sem se mogel v svoje rodno mesto. Ne vidim smisla in ne želim si čakati trenutka, ko bom dojel, da je zares vsega konec. Ne želim živeti brez nje, ne želim živeti tukaj v tem zakletem mestu in ne želim živeti pri svoji družini. Zamižim, si položim eno tableto na jezik ter čez popijem viski, da jo lažje pogoltnem. Ponovim postopek z naslednjo. In še eno. Pa še eno. Vrti se mi. Nova tableta, nov požirek. Čutim kako učinkujejo, saj moje telo postane otopelo. Zgubljam zavest in pred mojimi očmi se vse megli. Pogoltnem še zadnjič, preden omahnem na svojo staro posteljo. Vse mi pade iz rok in v meglici vidim postavo, ki pridrvi v mojo sobo. Glas komaj razločim vendar vem, da me kliče moja mrtva sestra. Hočem ji povedati, da se ji pridružim tam, kjerkoli že je njeno življenje, vendar je moj jezik preokoren za kaj takega. Zajame me tema ter tišina vendar imam občutek, da slišim svojo najljubšo pesem waves. Umrl bom srečen.

I'm looking for the right words to say
Zbudim se v bolnišnici. Omotičen ter zmeden, tukaj nebi smel biti. Moral bi biti pokopan, ne pa tukaj. Povejo mi, da me je sestra prisilila do bruhanja, da sem vse skupaj dal iz sebe in tako imel možnost, da preživim. Jezen sem nanjo, naravnost besen. Nočem je pogledati, z nikomur nočem govoriti. Ko grem domov, moram trikrat na teden obiskovati psihiatra, kateri ve za skrivnost tega mesta. Tudi če bi se ubil bi najverjetneje preživel in se vrnil kot moja sestra. Najbolje je premagati bolečino ter se nekako dvigniti nazaj na noge in se tako izogniti večnosti. Izvem tudi da sem medij, ime za tiste, ki lahko vidijo mrtve. Najdem si službo v domačem mestu in se prebijam iz dneva v dan. Nisem več enak. Moj pogled v ogledalu je mračen, nasmeha ni več in sreča je izginila. V mojem razredu je dekle. Komaj petnajst jih ima vendar je tako privlačna, da se komaj upiram do dne, ko se preprosto zgodi v mojem kabinetu. Takrat jih imam 24 in po tem jo preprosto naženem ven. V sebi ne gojim nobenih čustev. Sestra se ne pogovarja z menoj po tistem, ko sem ji povedal kaj v resnici je. Spoznam dekle, oziroma žensko. Poleg nje imam neprijeten občutek in v trenutku vem, da je prazna lušina vendar se obnaša tako živo. Hočem biti ob njej, čeprav ji tega ne pokažem. Govorila sva le enkrat in ne stopim do nje, ko jo vidim. Preprosto jo opazujem od daleč. Čez nekaj tednov dobim obvestilo dijakinje. Pride pred moja vrata, objokana z plastično paličico v rokah in v trenutku vem kaj je. Kljub temu, da si ne želim otroka z njo ji obljubim, da bom skrbel zanj vendar ne morava biti skupaj. Življenje je res svinjsko. Devet mesecev kasneje se na svet rodita dvojčici. Ena je prijetna, grda, kot so dojenčki grdi vendar vem, da bo nekoč prava lepotica. Druga je manj prijetna, komaj jo primem v roke in takoj mi je jasno. Bila je še ena izmed njih. Ne počutim se boljše, v meni se samo vžge plamen za moji hčerki. Edini, ki ju imam na tem svetu in čeprav so ju njeni starši vzeli kot za svoje hčerke in ne vnukinje, se sam še vedno do njiju obnašam kot oče.

I'm slowly drifting, drifting away
Wave after wave, wave after wave
I'm slowly drifting
And it feels like I'm drowning
Pulling against the stream
Pulling against the stream
THEONS @ SHINE
Nazaj na vrh Go down


prispevki : 804
reputation : 13
pridružen : 20/12/2013


rhys elton
rhys elton
admin

Jeremiah Miller Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Jeremiah Miller   Jeremiah Miller Icon_minitimeTor Jul 29, 2014 1:48 am



you have been
accepted!


Nazaj na vrh Go down
 

Jeremiah Miller

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: i'm safe here in my room unless i try to start again :: character creation :: accepted-