Nikoli nisem maral preseljevanja. Najmanj pa preseljevanja z letalom. Ali preseljevanja, kjer moram vse pustiti za sabo in oditi. Belgijo sem imel rad. Udobno sem se počutil tam. Res je, da me je mati vzgojila do te mere, da tekoče govorim štiri jezike, vendar vseeno. Nikoli si nisem mislil, da se bom kadarkoli vrnil v takšen kraj, kot je to. Babi je baje živela tam. Njeni sestri se je baje zmešalo, zato smo se preselili v Evropo. Kaj pa nam je tam manjkalo? Nekaj dni je preteklo odkar sem tukaj. Mami se je že vrnila v Evropo, češ da se ji že meša tukaj. Mene pa pustila tukaj. Naj se ukvarjam s čim? Študiram kaj? Diplomo iz francoščine in italijanščine že imam. Ne potrebujem še drugega študija. Matematiko, recimo. Pa ja. Ampak če pogledam ljudi okoli sebe, razumem, zakaj se mami meša. Tudi meni se. Ne vem, kaj je prav in kaj ne. Ne razumem, zakaj ima sosed na obrazu nekaj čudnega. In vsaj še polovica ljudi, ki jih srečujem. Sem zato tako osamljen?